Vršni del Lopiča od jugovzhoda

Uvod

Čeprav Lopič po višini ne presega 2000m, je prav mogočna gora. Bela, ob njegovem S vznožju teče le na višini 300m, in Tilment, na JZ, le še na 240m višine. In teh 1700 meterov strmih, razbrazdanih pobočij naredi na obiskovalca močan vtis. Lopič je tudi najvišji vrh Julijskih predalp, prostranega in samotnega območja, kjer Julijci prehajajo v Padsko nižino. Značilnost teh gora so dolgi grebeni in tudi Lopič se nahaja v enem od njih - povsem na Z dolgega in skrajno divjega grebena, ki se na V začne z Muzci.

Lopič je v prvi vrsti cilj pohodnikov. V bližini je kar nekaj strmih sten, a z izjemo morda nekaterih pečin, niso plezalsko priljubljene. Razen glavnega vrha je celotno območje zelo redko obiskano. Na južni strani gore pa je tudi nekaj še živih planin.

Ceste nad Val Venzonasso so tudi zaželen cilj gorskih kolesarjev, s strmih pobočij pa pogosto začenjajo polete jadralni padalci.

1. Pogled na Lopič od JZ

2. Od SZ (z M. Amariane)

3. Od J (z V. Karmana)

Lopič in njegove označene poti - kliknite za povečavo!

Malo geografije

Glavni greben Muzci - Lopič teče v smeri vzhod-zahod. Na sam vrh Lopiča se greben dvigne iz JV smeri. Tu greben tvori ostro mejo med travnatimi južnimi pobočji in skalnatimi severnimi. Postavimo JV mejo na sedlo Forca Slips, 1631m. Vzhodno od njega se v glavnem grebenu nahajajo še naslednje manj pomembne vzpetine: Jôf di Ungarina, 1806m, Jôf di Confin, 1761m, in nazadnje pomembnejši Javor / Monte Lavara / Golz, 1906m. Od Force Slips proti SZ se greben dvigne najprej v ostro koto 1848m, nato pa se visoki greben nadaljuje prav do vrha Lopiča. Po njem gre JV pristop.

Val Lavaruzza z vrha

Dolina Lavaruzza

Proti JZ Lopič pošilja dolg stranski greben, ki se znižuje vse do Tilmenta. Prvi visoki vrh v njem je Cima di Cervada, 1781m. Podoben greben se nadaljuje z vrha Lopiča tudi proti Z. najprej gre pravzaprav za kratek čas proti S, doseže divje Pale di Misdi, 1841m, in se tam razdeli. Zahodna veja se spet znižuje prav do mesteca Carnia. Med Z in JZ grebenom leži torej lepa Val Lavaruzza. Njene krnice je v davnini izoblikoval ledenik, tako da na kraju Cjariguart še vedno lahko vidimo ostanke moren. Mogočne naravne sile so v bližini tudi stisnile plasti apnenca, tako da lahko občudujemo značilne nagubane oblike. Vse to in bogastvo flore in favne je zagotovilo, da ob obisku doline zagotovo ne bomo razočarani.

Graunês

Graunês

Južno od vrha Lopiča se razprostira širok, travnat kotel. Videti ga je mogoče od daleč, zelo lepo na primer z Velikega Karmana, onkraj doline Venzonasse. Številna travnata rebra, imenovana "cuéstis" in vdolbine med njimi ("livinai"), se spuščajo z okoliških grebenov, sprva dokaj strmo, nižje pa bolj položno. Med njimi se ob deževju pretakajo vode, ki se končno spodaj zlivajo v Gran Rio. V zgodnjem poletju so pobočja Graunês polna cvetja, zato ni čudno, da jih prečka označena pot, s katere si jih obiskovalci lahko ogledajo. To je Traversata Prealpi Giulie, v tem delu priporočena kot steza za ljubitelje gorskega cvetja. Povsem vodoravna pot povezuje planino Ungarina in bivak Coi.

Graunês

Severna in severozahodna pobočja

Končno so tu še severna in severovzhodna pobočja Lopiča. To je svetu odmaknjeno, zelo razbito, skalnato področje, kamor takorekoč nihče ne zaide. V zgornjem delu nekaj sto metrov z grebenov padajo strme stene. Povsod je videti sledove svežih odlomov in podorv, pod njimi pa se do gozdov stekajo melišča. Čez zgornje predele ne vodi nobena označena pot, to je področje, kamor najbrž po svojih poslih zaidejo le lovci.

Razgled z vrha

Izpostavljena lega zagotavlja Lopiču izvrsten razgled. Ta je na jugu, onkraj gozdnate doline Venzonasse, sicer deloma zastrt z nižjim Velikim Karmanom, vzdolž reke Tilment pa pogled že prosto poleti daleč v Padsko nižino. Proti zahodu se razprostirajo Karnijske predalpe. Najbolj zanimiv del panorame pa je seveda proti severu in vzhodu. Tam lahko prepoznamo domala vse najvišje vrhove Karnijskih Alp in zahodnega dela Julijcev. Najlepše vidimo: Monte Sernio in Creto Grauzario, Zuc dal Boor, Montaž, Kanin in seveda bližnje divje Muzce.

1. Pogled proti JZ

2. Pogled proti V (spredaj je Javor, zadaj Muzci)

3. Vzdolž JV grebena

Dostopi

Po glavni dolini Tilmenta in Bele gre avtocesta Videm - Trbiž.

1. Za pristop od SZ gremo z avtoceste na izvozu pri Gemoni in peljemo do mesteca Carnia. Malo severneje, pri Rio Tugliezzo, poiščemo gorsko cesto, ki nas pripelje na Stavoli Tugliezzo, 503m. Tam moramo vozilo pustiti, saj so ceste naprej zaprte za javni promet.

2. Pri pristopu od JZ vzpon začnemo kar v glavni dolini, južno od Portisa, 242m.

3. Za pristop od JV gremo z avtoceste na izvozu pri Gemoni in peljemo v mestece Venčon. Ne izpustite ogleda tega bisera Karnije! Severno od mesteca zapeljete na gorsko cesto, ki gre v Val Venzonasso. Po njej peljete do višine nekako 475m, kjer je pred prvim predorom parkirišče. Če se želite na goro podati mimo cerkvice San Antonio Abate, parkirajte že na ovinku, preden se cesta spusti k potoku (kakih 40m višje). Pred predorom je znak, da je cesta naprej v dolino zaprta za javni promet. A kadar je kmečki turizem na planini Confin odprt, boste pod prometnim znakom našli napis (le v italijanščini), ki vam dovoljuje vožnjo z avtom na planino. Po tunelu cesta najprej teče nad rečico Venzonasso, nad zaselkom Prabunello pa je križišče, kjer zavijete ostro levo (naprej proti V gre cesta na sedlo Tacia, 1053m). V številnih serpentinah se strma ceste dvigne pod Jôf di Ungarina, kjer se ponovno razcepi. Desni krak vas popelje h Caseri Confin, 1331m, levi pa h Caseri Ungarina.

4. Za pristop od SV peljete po dolini Bele do vasice Resiutta, kjer se odcepi cesta v Rezijo. Po njej peljete le kakih 500m, nato pa zavijete desno (proti J) v Borgo Povici. Kje je tam najbolje parkirati ne vem, a cesta v dolino Resàrtico gotovo kmalu postane zelo težko prevozna.

Zemljevid: Tabacco 1:25.000, št. 027: Canin - Val Resia - Parco Naturale Prealpi Giulie.

Pregled tur

1. Od SZ. Od zaselka Stavoli Tugliezzo, 503m, v JV smeri po dolini potoka Lavarie (pot št. 701). Proti koncu bolj strmo na Passo Maleet, 1625m. Onkraj sedla pridemo na križišče poti. Desno gre pot dol do Rif. Bellina, naša pot pa gre v isti smeri čez pobočja. Vršno skalovje Lopiča moramo obiti po Z strani. Ko se prečkanje pobočij konča, se skozi strmo in neprijetno grapo vzpnemo navzgor. Ta del vzpona zahteva previdnost. Potem ko doseže JZ greben, se steza usmeri na udobno polico, ki prereže J pobočje, nato pa zavije levo na vrh. 4h 15min.

2. Od JZ. Iz zaselka Portis, 242m, se vzpenjamo po poti št. 728a. Najprej nas v JV smeri pripelje do bivaka Coi, 1308m, tam pa se obrnemo proti S in povprek čez pobočja pod JZ grebenom pridemo v zgornji del Val Lavaruzze. Mimo koče Cjariguart (Rif. Dino Bellina), 1400m, nadaljujemo pot v SV smeri proti sedlu Maleet, kjer pridemo na zgoraj opisani pristop od SZ. Po njem na vrh. Dolg vzpon, nekako 5h 30min!

3. Od SV. Iz zaselka Borgo Povici v ustju Rezije se odpravimo proti J v dolino potoka Resàrtico. Ko se dolina zapre, se označena pot št. 702 obrne v desno, doseže bivak Resàrtico, nato pa se nadaljuje najprej v Z, nato pa v JZ smeri po dolini navzgor. Široka, zmerno strma pobočja (težko prehodna) te naposled privedejo na Forco Slips, 1631m, kjer se priključiš pristopu od JV. Naprej na vrh, kot je opisano spodaj in na posebni strani z opisom. Spet dolg in naporen pristop, nekako 5h!

4. Od JV. Turo začnemo bodisi na planini Confin, 1331m, ali na planini Ungarina, 1296m. S planine Confin se čez pobočja povzpnemo najprej na stranski greben, ki se z Jôf di Ungarina spušča na planino Ungarina, gremo po grebenu kratek čas proti S, nato pa skrenemo v levo in prečkamo pobočja na Forco Slips. S sedla moramo najprej okrog ostre kote 1848m, nato ponovno na glavni greben in po njem proti SZ na vrh. Od Malge Confin 2h 15min, s parkirišča v dolini Venzonasse 4h 45min.

1. Jutro nad planino Confin

2. Razgled s Force Slips

3. Na JV grebenu

Koče in bivaki

Agriturismo Malga Confin, 1331m. Tel.: 0432/972870, Mobilni: 348/5808397, e-mail: [email protected]. Običajno odprt od konca maja do začetka oktobra. Do koče lahko pripeljemo z avtom. Zelo dobra hrana in neprekosljiva gostoljubnost. V koči je mogoče tudi prespati (2 sobi z 10 posteljami).

Ricovero Resàrtico, cca 1000m. V dolini Rio Resàrtico, 2h 15min hoje iz zaselka Borgo Povici.

Ricovero Elio Franz, 1034m. V dolini Rio Lavarie, 1h 15min hoje iz zaselka Stavoli Tugliezzo.

Ricovero Cjariguart (Rif. Bellina), cca 1400m, stalno odprta, 6 ležišč, tel.: 0432/985278. V zgornji Val Lavaruzza. Iz zaselka Stavoli Tugliezzo 3h 30min, iz Portisa 4h.

Bivacco Coi, 1308m. Na JZ grebenu Lopiča. Iz Portisa 3h.

Kdaj na vrh?

Za vzpon na Lopič so najbolj primerni kopni meseci. To pomeni nekako od konca maja do konca oktobra. V dveh obdobjih je obisk izredno hvaležen: zhodaj poleti (junij), ko so gorski travniki polni cvetja in jeseni, ko je zrak čist in macesni zlati.