Matajur od JV, s Kolovrata

Uvod

Vzhodno od Nadiže in zahodno od Soče se razprostira Beneška Slovenija. Že od nekdaj je njen zaščitnik mogočni Matajur, gora, ki na severu zapira številne doline. Proti vzhodu se konča na prelazu pri Livku, onkraj katerega se začne dolgi greben Kolovrata. Ta sprva teče še malo proti vzhodu, nato pa zavije na jug. Greben se le počasi znižuje. Še preden z Brdi in Sabotinom doseže Furlansko nižino, se še enkrat dvigne v travnato kopo Korade.

Celotno območje je primerno za planinarjenje, bolje rečeno: lahkotno pohodništvo, še bolj pa nemara za (gorsko) kolesarjenje. Matajur in Kolovrat sta tudi privlačna smučarska cilja.

Pomembnejše vzpetine so naslednje: Matajur, 1642m, Kuk, 1243m, Korada, 812m, Sabotin, 609m.

Zemljevid območja

Matajur od severozahoda

Matajur

Z bregov Nadiže in Soče, med katerima se nahaja, se Matajur dviga več kot 1400 metrov. Nanj vodijo številne poti, od zahoda in severa kar dolge in naporne, z juga in vzhoda pa prav lahke. Na južni strani so namreč Italijani uredili manjše smučišče, od vzhoda, z Livka, pa pod vrh pripelje gorska cesta.

Ture (poleti in pozimi tudi kot turni smuki):

Z Livka je na vrh 2h 30min, če pa se z avtom pripeljemo na Idrsko planino, pa le še dobra ura. Prav iz doline, iz vasi Svino, je na vrh 3h 30min do 4h.

S Pl. na Lazeh (torej z juga), kjer stoji koča Pelizzo, 1300m in do koder pripelje cesta, je na vrh 1h.

Iz doline Nadiže je na vrh tudi cca 4h hoje.

Pred zasneženim Krnom se razprostira greben Kolovrata - po njem gre cesta.

Kolovrat

Po grebenu Kolovrata gre zelo razgledna cesta. Ta je kot nalašč za kolesarjenje, vendar zahteva vzpon nanjo iz doline Soče premagovanje dobrih 1000 višinskih metrov. Vzpnemo se lahko iz Idrskega, ali pa iz Volč po dolini Kamnice. Tretja možnost je še bolj proti jugu čez Volčanske rute ali še južneje iz Ročinja na Kambreško. Številni pristopi na greben so možni tudi iz Beneške Slovenije, vse te možnosti pa lahko poljubno povežemo v krožne kolesarske ture. Če se vozimo po Kolovratu z avtom, je na razgledne vrhove nad cesto le kratek sprehod.

Kolesarska tura:

Iz Volč po dolini Kamnice nad sedlo Solarji in po grebenu Kolovrata proti Kuku. Vmes ogled ostalin 1. svetovne vojne. Nato vzpon na Kuk (peš) in spust v Livek in Idrsko. Nato v Kobarid in po levem bregu Soče v Tolmin in nazaj v Volče.

1. Soča in Julijci s Kolovrata

2. Pomlad na Mengorah

3. Krn iznad Livka (Kolovrat)

Karnijske Alpe s Stare gore / Castelmonte.

Korada

Južno od Kambreškega se proti JV vleče greben Kanalskega Kolovrata, po katerem gre tudi cesta. Med vrhovi je obiska vredna v glavnem le travnata, razgledna Korada. Zahodno, onkraj rečice Idrije, se vleče vzporedni, nekoliko nižji greben, ki pa je tudi lepo razgleden. V njem je obiska vredna Stara gora / Castelmonte, nekakšna italijanska verzija naše Svete gore nad Solkanom.

Tudi te kraje je najbolje prevoziti s kolesom (veliko lepih variant), veliko pa je tudi cest, primernih za avtomobilski izlet. Na vrh Korade je treba nekaj deset metrov peš.

Kolesarska tura:

Iz Nebla navzgor ob potoku Kožbanjščku (lepi tolmuni, kaskade), nato na vrh Korade in po slemenu naprej do Liga. Od tam spust v Britof in po dolini Idrije na izhodišče.

Goriška brda

Goriška brda so pravzaprav naravni, južni iztek Korade. Vendar je v Brdih pokrajina bistveno drugačna. Vinorodni griči so lahko zelo lep cilj kolesarskega izleta, spet je možnosti in kombinacij zelo veliko. Če si bomo ogledali več slikovitih vasi na gričih, se nam utegne zgoditi, da bomo naredili kar veliko višinske razlike. Zato malo skrbnosti pri načrtovanju ture ne bo odveč.

Goriška brda

Kanjon Soče s Sabotina

Sabotin

Kljub skromni višini zgolj 609m je Sabotin upoštevanja vredna gora. Striktno gledano je to najjužnejši "visoki" vrh Julijcev. S severozahoda tudi pod njegov vrh pripelje cesta (na 550m, kolesarska tura!), z JV in V pa tudi dve zanimivi markirani poti.

Z vrha Sabotina je zelo lep razgled na Gorico, na Sveto goro onkraj Soče, na Furlansko nižino in seveda proti severu na številne visoke vrhove Julijcev, ki so od tod že zelo oddaljeni. Na grebenu Sabotina si je mogoče ogledati tudi številne ostaline iz 1. svetovne vojne.

Tura:

Iz Solkana peljemo po cesti čez Sočo, parkiramo lahko na drugi serpentini, malo nad znamenitim železniškim mostom. Nato naprej po cesti, dokler se desno, strmo v breg ne odcepi dobro markirana pot. Ta nas

čez zakrasela južna pobočja v številnih zavojih pripelje na glavni greben, ki ga dosežemo na koti 538m (ostanki cerkvice). Nato nadaljujemo po glavnem grebenu proti SZ na najvišji vrh (zelo razgledno). Sestopimo lahko po isti poti, lahko pa proti SZ h koči, s sedla malo nad njo pa poiščemo markirano pot, ki se z grebena spusti proti Soči. Ta je na vrhu kar strma in zahteva nekaj previdnosti, spodaj pa je nato udobnejša. Sestop je kar dolg, saj se pot spusti prav do Soče, ki tu teče že pod 100m nadmorske višine. Nato se ves čas ob Soči vračamo do železniškega mosta in na izhodišče.

1. Škraplje pri vzponu na Sabotin

2. Sveta gora s kote 538

3. Most pri Solkanu

Kdaj na te vrhove?

Omenjene izlete (in še številne druge) lahko opravimo kadarkoli v letu. Priporočljivi so dnevi, ko je dobra vidljivost.